PSIHOTERAPEVT IN PRIJATELJI

 

Večkrat me prijatelji in znanci vprašajo ali pa kar pričakujejo, da bi prišli k meni na psihoterapijo. Mojega negativnega odgovora ne pričakujejo in se odzovejo z začudenjem.  Žal je taka oblika terapije nemogoča, nesmiselna pa tudi etično sporna.

Zakaj?

ZAGOTAVLJANJE OBJEKTIVNOSTI

Naloga terapevta je zagotoviti varno okolje brez predsodkov in obsojanja. Razvije se občutek zaupanja in varnosti, kjer klient zaupa resnične misli in občutke.

V prijateljskem odnosu pa je dinamika pogovora drugačna in prijatelj težje gleda  prijatelja/klienta z objektivnimi očmi. Ne more biti nevtralen, saj v odnos vstopa  z oblikovanim mnenjem in informacijami, ki lahko škodijo pri reševanju določenega problema, ki ga ima klient. Vprašanja, ki jih postavlja terapevt so različna od tistih, ki jih prijatelj pričakuje. Zato tudi odgovori verjetno ne bi bili objektivni, saj prijatelj težje zavzame novo pozicijo klienta.

ZAUPNOST

Za prijatelja profesionalna zavezanost k zaupnosti ne velja, zato je ponavadi težje izražanje vseh občutkov in razkrivanje globjih misli in težav kar se verjetno ne bi spremenilo, če bi se prijateljski odnos spremenil v terapevstkega. Psihoterapevt pa je po službeni dolžnosti zavezan k zaupnosti in ravno s tem zavedanjem se klient lažje in brez neprijetnih občutkov pripravi k raziskovanju ter odpiranju notranjih plasti in skrivnosti.

DINAMIKA ODNOSA

Bistvo prijateljskega odnosa je vzajemnost in uravnoteženost, v terapiji pa je klient na prvem mestu. Dober terapevt ne potrebuje zase nič od klienta razen pripravljenosti za odprtost v procesu, dober prijatelj pa drugega podpira, pomaga in tolaži.  Zato terapevt na srečanjih ne govori o lastnih težavah, kar pa je  pri dobrih prijateljih težje doseči, saj se čas in pozornost porazdeli na oba prijatelja.

Dvojni odnos v takem primeru  za klienta ni v dobrobit, saj vsakršna osebna informacija terapevta pomeni projekcijo, terapija v tem primeru postane manj učinkovita, včasih tudi škodljiva.

Naloga terapevta je, da s strokovnim znanjem služi,  s poslušanjem, z empatijo, z zrcaljenjem, s ponujanjem druge perspektive služi klientu ter mu  pomaga, da pridobi vpogled v določene situacije in vedenja.

MEJE

Če to sam želi, je prijatelj lahko na voljo neprestano. V terapevtskem odnosu pa so meje jasno zastavljene, terapevt je na voljo ob vnaprej dogovorjenem terminu in na  določenem prostoru. Varnost, jasnost in stabilnost so v takem odnosu  pomembni in zagotavljajo strukturo odnosa, ki je zanesljiv, predvidljiv in stalen.

Torej,  prijatelji so vedno dobrodošli na prijateljski kavi z veliko mera smeha, za podrobnejši pogled vase pa poznam kar nekaj dobrih psihoterapevtov, ki jih z veseljem priporočim!

 

Viri:

Hartwell-Walker, M. (2016). Why Your Therapist Can’t Be Your Friend. Psych Central. Dostopno na https://psychcentral.com/lib/why-your-therapist-cant-be-your-friend/, 28.3.2017.

Tartakovsky, M. (2016). Therapists Spill: How Therapy is Different from Talking to a Friend. Psych Central. Dostopno na  https://psychcentral.com/lib/therapists-spill-how-therapy-is-different-from-talking-to-a-friend/, 29.3.2017.

 

Avtor: Katja Selčan