BRAINSPOTTING

Brainspotting je novejša in zelo učinkovita psihoterapevtska metoda, ki s svojim delovanjem omogoča neposreden dostop do podzavesti oziroma globljih predelov v možganih, kjer so shranjeni potlačeni travmatični spomini, ki niso dosegljivi zavestnemu umu.

Ta metoda omogoča učinkovito, globoko in trajno predelavo nevrofizioloških izvorov travme ter širokega spektra psiholoških in telesnih simptomov. S svojim delovanjem aktivira in pospešuje naravno zdravilno moč telesa in možganom omogoči, da psihološke simptome zdravijo na enak način, kot telo zdravi fizične rane. Njeno učinkovitost potrjujejo najnovejše raziskave o učinkovitosti psihoterapevtskih pristopov pri zdravljenju travme in nevroznanosti.

Brainspotting izhaja iz naravnega fenomena »Kamor gledaš, vpliva na to, kako se počutiš.« in sicer z izborom ustrezne očesne pozicije in v stiku s telesnimi občutki, dostopamo do zamrznjenih delov v naših možganih, kjer so shranjeni boleči spomini in niso dosegljivi zavestnemu umu. Na ta način spodbudi predelavo in osvoboditev bolečih izkušenj.

Kako poteka Brainspotting

Posameznika v varnem in uglašenem terapevtskem odnosu povabim, da usmeri pozornost na določeno temo, ki ga obremenjuje, vznemirja, ali na boleč spomin, ki ga želi predelati. Hkrati ga tudi usmerim na telo in občutke v telesu ter kje v telesu čuti vznemirjenje. Klient lahko npr. začuti cmok v grlu, pospešeno bitje srca, stiskanje v prsih. Z mojo pomočjo izbere ustrezno očesno pozicijo, kjer te občutke najbolj čuti. Pri tem si pomagam s pointerjem (kazalnikom), s katerim počasi drsim preko klientovega vidnega polja. Posameznik s pogledom sledi konici pointerja in ko v določeni točki začuti močnejše vznemirjenje, pogled zadrži na izbrani točki. S tem omogočimo dostop do »zamrznjenega« dela boleče izkušnje v možganih, kjer je shranjena čustvena bolečina z vsemi občutki in telesnimi senzacijami. Ko gleda v ustrezno točko in je v stiku s telesnimi občutki, ga povabim, da čuječe opazuje svoj notranji proces, kamorkoli gre. Spodbudim ga, da je do svojega notranjega procesa radoveden, odprt in sočuten ter da opusti pričakovanja.

Terapevt lahko reče: »Opazujte, kaj pride in temu sledite. Ne poskušajte usmerjati procesa ali ga zadrževati. Zaupajte svojim instinktom« V takšnem stanju, ki se mora zgoditi v varnem psihoterapevtskem odnosu, se aktivira proces samozdravljenja. Pogosto se pojavi neka slika, spomin, misel, neko novo občutje ali le telesne senzacije, ki se stalno premikajo od enega dela telesa do drugega. Pomembno je, da je terapevt prisoten in uglašen na klientov proces, da se klient počuti varno in da čuti, da s svojimi občutki ni sam. Prisotnost terapevta in stanje sočutnega opazovalca mu pomagata, da boleče občutke predela in se jih tako osvobodi.

Na koncu procesa klient običajno občuti olajšanje in opazi, da ga problem, ki ga je izpostavil na začetku srečanja, ne obremenjuje več ali da se je njegova stopnja vznemirjenosti močno znižala. Proces samozdravljenja se nadaljuje tudi še po zaključku terapije in klienti pogosto poročajo, da so se pozitivni učinki terapije po nekaj dneh okrepili.

Brainspotting namreč temelji na naravnem fenomenu, da kamor gledamo, vpliva na to, kaj občutimo. Če na primer poskusite sami: ko razmišljate o nekem problemu, ki vas vznemirja, obremenjuje in ob tem pogled usmerite levo, desno, gor ali dol, lahko opazite, da v določeni točki čutite večji nemir kot v neki drugi točki. V določeni točki boste na primer čutili močnejšo žalost, v drugi strah, v določeni točki pa vznemirjenja ne bo. Pri iskanju ustrezne točke pogleda si terapevt pomaga s pointerjem, s katerim počasi drsi po vidnem polju klienta. Klient s pogledom sledi konici pointerja. Ko v določeni točki začuti močnejše vznemirjenje, pogled zadrži na izbrani točki. Z izbiro ustreznega očesnega položaja odpremo dostop do predela v možganih, kjer so shranjeni »zamrznjeni« travmatični spomini, z vsemi občutki in telesnimi senzacijami. Ko klient gleda v ustrezno točko in je v stiku s telesnimi občutki, ga terapevt povabi, da čuječe opazuje svoj notranji proces, kamorkoli gre. Spodbudi jo, da je do svojega notranjega procesa radovedna, odprta in sočutna, da procesa ne usmerja ter da opusti pričakovanja.V takšnem stanju, ki se mora zgoditi v varnem psihoterapevtskem odnosu, se aktivira proces samozdravljenja. Običajno se zelo hitro pojavi neka slika ali spomin. Na primer, da se klient spomni, kako se kot triletni deček stiska v kotu sobe, ko se oče in mama prepirata, kako se joka in ob tem čuti strah, nemoč, obup.

Začetki Brainspottinga


Brainspotting je leta 2003 nepričakovano odkril newyorški psihoterapevt dr. David Grand pri delu s 16-letno umetnostno drsalko. Nadarjena in predana vrhunska športnica zaradi tesnobe ni mogla izpeljati drsalne figure – skoka trojni zasuk. Da bi ozdravila to blokado, je Grand klientko vodil, da si je v počasnem posnetku predstavljala, kako izvede skok, in posnetek zamrznila v trenutku, ko se ji je skok ponesrečil. Nato je z očmi sledila njegovim prstom, ki jih je zelo počasi premikal naprej in nazaj po njenem vidnem polju. Na določeni točki so njene oči začele močno drhteti in nato so otrpnile. Presenečen nad odzivom v njenih očeh je Grand roko nagonsko zadržal na mestu, kjer je opazil močno reakcijo, dekle pa je nepremično strmelo v njegov prst.

Takrat se je zgodilo nekaj nenavadnega. Na površje so začeli bruhati travmatski spomini, drug za drugim, veliko močneje in intenzivneje kot dotlej. Klientka se je začela spominjati potlačenih travmatičnih dogodkov, ki kljub letu intenzivnega terapevtskega dela še niso prišli na dan. Poleg tega so prišli na površje boleči spomini, ki jih je že predelovala, a tokrat bolj intenzivno in globlje. Po desetih minutah intenzivnega doživljanja in predelovanja so se njene oči sprostile. Začutila je močno olajšanje. Naslednje jutro je Grand prejel telefonski klic. Mlada drsalka je navdušeno poročala, da je brez težav izpeljala brezhiben trojni zasuk. Težave s skokom, ki so bile posledica nepredelanih travmatskih spominov, se tudi pozneje niso več ponovile.

Do podobnih rezultatov – globljega in intenzivnejšega predelovanja ter hitrejših in trajnih sprememb – so prišli tudi drugi klienti, ki so pogled zadržali na točki, kjer so čutili močen odziv. Dr. Grand je dognal, da je nepričakovano odkril novo metodo, ki je pomenila preboj na psihoterapevtskem področju. Zaradi izjemne učinkovitosti se uporaba metode v psihoterapevtskem procesu hitro širi. Vedno več strank in terapevtov prepoznava njeno vrednost in dandanes jo v svoje delo vključuje že na tisoče terapevtov. V zadnjih nekaj letih postaja vedno bolj prepoznavna in uveljavljena psihoterapevtska metoda tudi v Sloveniji.