IZČRPANOST ALI IZGORELOST

V današnjem času se prevečkrat zgodi, da v službi intenzivno delamo več kot osem ur, nato se še doma lotevamo obveznosti, zaradi katerih smo aktivni ves večer ali celo pozno v noč, ne da bi vmes počivali. Seveda se v takem primeru počutimo izčrpane, po nekaj tednih smo že izmučeni. Pa vendar še to ne pomeni, da smo izgoreli. Namreč, če delamo iz veselja, potem si takrat, ko smo utrujeni, rečemo: ‘Vredu, zdaj sem utrujen, nadaljeval bom, ko se bom spočil’. Navsezadnje smo zadovoljni, da smo nekaj naredili.

Delovna izčrpanost je normalno stanje in je posledica daljšega intenzivnega delovnega napora, ki se kaže kot preutrujenost in frustriranost, pogosto se pojavljajo delovne poškodbe, kakor tudi stresne bolezni, kot so povišan krvni tlak, prebavne težave … Delovno izčrpanost preprečujemo in odpravljamo s počitkom, z ustreznejšimi delovnimi razmerami, tudi s pridobivanjem novih veščin, ki nam pomagajo bolje obvladovati obremenilne in stresne okoliščine (komunikacija, sproščanje, obvladovanje stresa …). V pomoč so lahko tudi delavnice za pridobivanje ustreznih veščin, povezanih s samoorganizacijo, komunikacijo ter upravljanjem časa.

Se pa dogaja, da nas v delo žene strah, z naraščanjem utrujenosti začneta rasti tudi strah in tesnoba. Tesnoba človeka žene, da se trudi še naprej, tudi takrat, ko je že zelo utrujen. Deloholizem nas zelo izčrpava, v nasprotju z zavzetostjo oziroma veseljem do dela, ker nas v deloholizem žene strah. Ta je tako močen, da se potem človek trudi čez vse meje.

Strah, da ne bomo dovolj dobri, da nas ljudje ne bodo sprejemali, če ne bomo zadovoljevali izrečenih pričakovanj ali morda samo teh, ki si jih predstavljamo, strah nas je tudi, da ne bomo zmogli uravnavati meje v odnosih z drugimi…

Kdaj smo na poti proti izgorelosti?

  • vsak dan je slab dan
  • skrb za delo ali dom se zdi kot neznanska potrata časa
  • izčrpani smo ves čas
  • večino časa v dnevu porabimo za naloge, ki se nam zdijo neobvladljive ali neznosno dolgočasne
  • karkoli naredimo nismo cenjeni ali nismo opaženi

Izgorelost je končni zlom po dolgotrajnem deloholizmu, ki pa izhaja iz naših notranjih prisil, zlasti ko te sovpadejo z objektivno zunanjo situacijo. Je duševna motnja, sindrom psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki izhaja iz določenih osebnostnih lastnosti in pretiranega dela predvsem zaradi zadovoljevanja pričakovanj drugih.

K izgorelosti vpliva več dejavnikov in ne le stres na delovnem mestu, preveč zadolžitev ali odgovornosti, ampak k razvoju pomembno prispevajo tudi naše osebnostne poteze, življenjski stil, strategije spoprijemanja s težavami in realne psihosocialne obremenitve. 

Izgorevanje poteka v treh stopnjah, ki se razlikujejo po številu in intenzivnosti simptomov:

1. stopnja izgorevanja –izčrpanost (kronična utrujenost, motnje spanja, glavobol, bolečine)
2. stopnja izgorevanja –
ujetost (nemoč, apatija, dolgočasje, negativen odnos do dela, depresivnost)
3. stopnja izgorevanja –
sindrom adrenalne izgorelosti (SAI) (močna tesnoba, strah, izbruhi besa in joka, izrazit odpor do dela in okolja, razočaranje, prekinitev stikov, upadanje energije).

Število ljudi z ugotovljenim sindromom izgorelosti resnično narašča – delno so zanj krive večje obremenitve na delovnem mestu, zlasti v Sloveniji tudi nestabilnost delovnega mesta.

Izgorevanje je povezano s samopodobo, ki pa je ne moremo spremeniti z voljo, s prijateljskimi pogovori ali s svetovanjem. Gre za temelje osebnosti, ki jih je mogoče preoblikovati le v dolgotrajnem procesu, ki poteka ob pomoči strokovnjaka psihoterapevta.

Psihoterapija za preprečevanje in zdravljenje izgorelosti je usmerjena na prepoznavanje in preoblikovanje vzrokov za izgorevanje. Spreminja namreč odnos do sebe ter odnos z okoljem. Med tem spreminjanjem okolica pogosto z njimi ni več tako zadovoljna, ker se znajo bolj postaviti zase, bolj jasno postavljajo meje in zato rečejo: Ne, ne bom! Prepoznavanje in ozaveščanje rušilnih čustvenih vzorcev sta razmeroma hitra, vendar pa traja dlje, da spremenimo samopodobo, zgradimo ustreznejše meje, obrambe in prilagoditvene veščine ter jih integriramo v novo osebnostno strukturo.


Viri:

Doljak Eva (2019): Poklicna izgorelost lahko vodi v samomorilnost. Pridobljeno s https://siol.net/trendi/zdravo-zivljenje/poklicna-izgorelost-lahko-vodi-v-samomorilnost-489324

Avtor: Katja Selčan, marec 2019